Ob sotočju rek Ljubljanice in Gradaščice, ter v neposredni bližini centra mesta, je bila v začetku 80-ih let 20. stoletja zgrajena soseska VS-1 za 3000 prebivalcev, znana kot Trnovski bloki. Z visokimi bloki je Trnovsko predmestje izgubilo svojo prepoznavno vaško podobo trnovskega predmestja in postalo del širšega mestnega središča. V bližini Trnovskih blokov je zagotovljena vsa družbena infrastruktura potrebna za funkcioniranje soseske, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev in glasbena šola. V hiši na Karunovi ulici, ki jo je uredil in v njej živel največji slovenski arhitekt Jože Plečnik, je urejen muzej Plečnikova hiša. Storitvene dejavnosti, ki so namenjene širšemu območju Trnovega so umeščene na slikovito, parkovno urejeno staro trnovsko ulico ob Gradaščici, ob Eipprovo ulico in ob južno vpadnico, Barjansko cesto.
urbanizem:
Urbanistična rešitev, delo arhitekta Romana Remsa, je sosesko zaradi ohranjanja obstoječe pozidave, razdelila v dva nekoliko dislocirana dela, ki se tudi programsko razlikujeta. Pritlična etaža v liniji blokov, ki leži ob Barjanski cesti je namenjena javnim vsebinam, to je trgovskemu in storitvenemu programu, preostali del soseske ima izključno stanovanjsko namembnost. Stanovanjski bloki so razporejeni v linije, ki so členjene s tlorisnim zamikanjem in z ritmičnim nizanjem objektov različnih višin. Prostori med bloki so zasnovani kot odprte zelene površine namenjene igri, sprostitvi in peš povezavam, večinoma na raščenem terenu, delno pa tudi na dvignjenih ploščadih med bloki – na strehah garaž. Večina parkirišč je odprtih, urejena so ob robu soseske, vezana na lokalne ceste.
arhitektura:
Trnovski bloki so avtorsko delo arhitekta Aleksandra Peršina. Zaradi barjanskih tal so bloki temeljeni s piloti in niso podkleteni, funkcijo kleti pa so prevzele pritlične etaže, ki s polnimi opečnimi fasadami objektom tvorijo kompakten podstavek. Vhodi v objekte so urejeni iz dvignjenih pasaž, od koder je možen tudi neposreden dostop na ploščadi med bloki. Prehodne pasaže omogočajo krajše peščeve poti skozi sosesko.
Vzdolžne fasade so oblikovane z vertikalno naglašenim ritmom, ustvarjenim z menjajočimi se pasovi oken, ki so poudarjeni z lesenimi oblogami parapetov, pasovi polnih fasad, ki so izvedene s prefabriciranimi betonskimi paneli, ter pasovi balkonov oz. lož, ki so zamejeni z izbočenimi betonskimi koriti za rože in intenzivno zasajeni. Stranske fasade objektov so polne, brez odprtin. Imajo fino rastriran fasadni plašč izveden iz fasadne opeke opečno oranžne barve, ki se na vogalih zaključi z okrasnim navzkrižnim zlaganjem gradnikov in predstavlja kontrastni oblikovni element bolj asketsko oblikovanim glavnim fasadam.
V soseski je izveden širok nabor stanovanjskih tipov, od garsonjer do štirisobnih stanovanj – duplexov, urejenih v dveh etažah pod enokapnimi strehami. Vsaka bivalna enota ima svoj balkon ali teraso.
S svojim vizualnim nagovorom so trnovski bloki postali značilna kulisa tega dela Ljubljane, s svojo pojavnostjo pa predstavljajo tudi kvaliteten dokument časa s preloma 70/80 let.
Ocena trenutnega stanja:…
