Ljubljana ima danes več kot 288.000 prebivalcev. Skoraj polovica jih živi v modernističnih soseskah, zgrajenih v obdobju od sredine 60-ih do konca 80-ih let 20. stoletja. Ustvarjene so bile z visoko stopnjo tehničnih znanj, z odličnim občutkom za estetiko in z veliko empatije za potrebe običajnih ljudi, družbene odgovornosti. Pri načrtovanju so bila uporabljena uporabljena normativna izhodišča oz. bivalni standardi razviti v skandinavskih deželah, ki še danes zagotavljajo trajnostni model stanovanjske gradnje, kot ga uveljavlja Evropska Unija. Stanovanjske soseske, v katerih so stavbe z inovativnimi rešitvami stanovanjskih tlorisov skrbno umeščene v velike javne zelene površine, nam omogočajo spoznavanje tistih lastnosti grajenega okolja, ki so bistvene za prijetno bivanje. Nekatere od njih so bile zaradi svojih izjemnih arhitekturnih in urbanističnih značilnosti opredeljene kot specifična območja mesta in kot bistveni gradniki ljubljanske identitete.
ŠIŠENSKA SOSESKA ŠS-6: stolpnice umeščene med velike parkovne površine
Današnje razmere v ljubljanskih stanovanjskih soseskah so precej žalostne: neusklajeni posegi v zunanjost objektov in neprimerna uporaba skupnih zunanjih površin so iznakazili tako vizualno podobo posameznih stavb kot skladnost celotnih sosesk. Čeprav so bile nekatere soseske prepoznane za arhitekturno oz. naselbinsko dediščino in vpisane v register kulturne dediščine, je pojav degradacije prisoten povsod.
Kvalitete stanovanjske arhitekture in urbanizma iz obdobja modernizma je strokovna javnost že prepoznala. Leta 2018 so bili izjemni dosežki jugoslovanskega modernizma, med katerimi je pomemben del predstavljala tudi slovenska arhitektura iz tega obdobja, deležni pozornosti mednarodne skupnosti na razstavi ‘K betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1945 – 1980’ v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, ZDA.
Še vedno pa je potrebno ozaveščanje splošne javnosti o kvalitetah urbanizma in arhitekture, ki so vgrajene v soseske iz iz obdobja modernizma. Dobro premišljene ureditve prostornih odprtih javnih površin in celovito urejena stanovanjska naselja bistveno prispevajo h kvaliteti bivalnega okolja. Za visoko kakovost bivanja je poleg dobre arhitekture prijetna okolica nepogrešljiva. Vsaka ljubljanska soseska, predstavljena v poglavju “študije primerov”, bi lahko postala primer dobre urbanistično-arhitekturne prakse.
Ljubljanske moderistične soseske ne predstavljajo le slovenske urbanistično-arhitekturne dediščine, temveč bogatijo tudi evropsko dediščino kulturne raznolikosti. Nekatere od njih predstavljajo ikone mesta, druge so nekoliko manj izstopajoče, vse pa imajo ključno vlogo pri zadovoljevanju osnovnih potreb stanovalcev. Zato je nujno, da jih vzdržujemo in ohranjamo v čimboljšem stanju, kot vitalne in perspektivne mestne predele.
Projekt je nastal z namenom širši javnosti predstaviti vrednote modernistične bivanjske dediščine. Da lahko prebivalci in vsi ostali uporabniki soseske ustrezno vrednotijo kvalitete posamezne stavbe ali celotnega naselja, morajo znati te kvalitete videti, prepoznati. To je ključnega pomena za pravilen odnos do njihove lastnine in prostora kot celote. Za vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnega življenjskega okolja pa so pomembna tudi/predvsem ravnanja vsakega posameznika, ki se odražajo v javnem prostoru, vključno z ustrezno/namensko uporabo skupnih površin.
SOSESKA BS-7 _ RUSKI CAR: modernistične soseske omogočajo prepoznavanje za prijetno bivanje bistvenih lastnosti grajenega okolja.
V nadaljevanju je predstavljenih šest najbolj prepoznavnih ljubljanskih stanovanjskih sosesk, njihove kvalitete in težave, s katerimi se prebivalci dnevno soočajo, ter razlogi za nastalo situacijo. V poglavju ‘navodila za uporabo’ ali kako pravilno postopati je problematika razdelana po posameznih elementih, ki oblikujejo urbano grajeno okolje.
Poznavanje prostorske problematike in nabora možnosti, kako ustrezno ravnati, lahko prispeva k (postopni) pozitivni preobrazbi stanovanjskih sosesk, večinoma degradiranih zaradi široko razširjenih neustreznih praks upravljanja in vzdrževanja objektov ter neprimerne uporabe skupnih odprtih površin, v privlačna kakovostna urbana območja. Neusklajeni posegi na stavbni ovoj in neprimerna uporaba odprtih javnih površin v soseskah imajo uničujoče posledice na pojavnost samih objektov in njihove širše okolice. Zaradi izredno kvalitetnih urbanistično-arhitekturnih izhodišč pa bi bilo s primernimi ukrepi in prilagoditvami modernistične soseske mogoče hitro spremeniti v zaželene/interesantne predele za življenje, prilagojene sodobnemu načinu bivanja in potrebam prebivalcev (uporabnikov), hkrati pa ohraniti njihov prvotni koncept in podobo, avtentičnost in integriteto.