8db0c Parking 2

IZZIVI

IZZIVI IN PROBLEMI V STANOVANJSKIH SOSESKAH:

prometna problematika – pomanjkanje parkirnih mest

POMANJKANJE PARKIRNIH MEST – IMPROVIZIRANE REŠITVE

V soseskah se prebivalci vsakodnevno srečujejo z močnim pomanjkanjem parkirnih mest. V nekaterih zato, ker predvidene garaže nikoli niso bile zgrajene, v drugih primerih se je prvotno število načrtovanih stanovanj med gradnjo precej povečalo, medtem ko število potrebnih parkirnih parkirnih mest ni bilo prilagojeno novi situaciji. Poleg tega so današnje potrebe po parkirnih mestih in posledično norme za načrtovanje parkirišč bistveno večje (min. 2 PM/stanovanje), kot so bile v času gradnje sosesk (1 – 1,5 PM/stanovanje). Posledice so improvizirane rešitve za parkiranje – zaparkirane so zelenice, pešpoti, igrišča in celo intervencijski dostopi.

Nejasni lastniški odnosi na javnih / skupnih površinah

NEJASNI LASTNIŠKI ODNOSI

Drug velik izziv v soseskah so problematični in nedokončani postopki zemljiške politike (nepravdni postopki o javni lastnini) in posledično še vedno nejasna lastninska razmerja na javnih – skupnih odprtih površinah, kar preprečuje njihovo primerno vzdrževanje, obnovo in uporabo. V nekaterih primerih se postopki za določitev lastništva javnih odprtih površin v soseskah vodijo na sodiščih v skladu z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL) iz leta 2008, ne upošteva pa se projektne dokumentacije in finančnih modelov iz časa gradnje sosesk ter strokovnih načel prostorskega načrtovanja. Posledično se javni prostor drobi in privatizira. V mnogih primerih so velike javne površine (zelene površine ali parkirišča) prišle v zasebno last, ambicije novih lastnikov pa so čimvečji izkupički iz lastnine, kar bi dosegli z npr. gradnjo dodatnih stanovanjskih objektov za trg ali garažnih hiš na območjih zelenih površin.

Prevelike spremembe prvotnih urbanističnih in funkcionalnih konceptov sosesk običajno vodijo v bistveno slabšo uporabniško izkušnjo prostora in kvaliteto bivanjskega okolja.

Prenova energetske učinkovitosti

Energetsko učinkovita prenova večstanovanjskih stavb je velik tehnološki, pa tudi arhitekturni in družbeni izziv. Edinstveno arhitekturno, urbano in kulturno dediščino je z obsežno prenovo mogoče ohraniti in kakovostno nadgraditi ali pa uničiti.

PRENOVE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI

Pri energetskih prenovah v Sloveniji je pomen ohranjanja čitljivosti originalne arhitekture pogosto popolnoma prezrt. Prenove energetske učinkovitosti se izvajajo predvsem v smislu izboljšanja toplotne izolativnosti objektov, ki se pogosto zaključijo z izbiro novih živih barv fasade in ne upoštevajo niti prvotnih barvnih shem niti oblikovnih značilnosti obstoječe arhitekture. Dodani novi materiali in fasadni elementi, ki se razlikujejo od originalnih v materalu in/ali teksturi, imajo pomemben vpliv na vizualno podobo celotne stavbe, žal prepogosto negativen. S tovrstnimi posegi je arhitekturna pristnost posameznega objekta ogrožena,  celotne soseske pa se spreminjajo v neprepoznavne komplekse.

Neusklajeni individualni posegi

Posamezni lastniki stanovanj izpolnijo svoje želje in potrebe tudi z različnimi posegi, ki se odražajo na zunanjosti objektov. Pri tem sledijo svojemu lastnem okusu, prvotno arhitekturo in posledice svojih dejanj za celotno stavbo pa praviloma ignorirajo. Zamenjava stavbnega pohištva (oken, vrat) z novim, energetsko učinkovitejšim, je večinoma izvedena z elementi, ki se od izvirnikov razlikujejo v materialu, barvi in/ali ​​v delitvi zasteklitev. Neusklajene naknadne zasteklitve balkonov, lož ali teras in izvedbe nadstreškov kvarno vplivajo na vizualno podobo celotnih stavb.

Kakršni koli samovoljni posegi v ovoj stavbe predstavljajo poseg v skupno lastnino (fasada ali streha večstanovanjske stavbe), kljub temu pa je taka praksa v Sloveniji zelo razširjena. Zaradi pomanjkanja inšpekcijskega nadzora in predvsem zaradi odsotnosti kakršnih koli sankcij za tovrstne kršitve, se v slovenski družbi razvija prepričanje, da so takšna dejanja legalna.

MOŽNE IZBOLJŠAVE NASTALIH RAZMER

Za izboljšanje razmer v prostoru Slovenija potrebuje učinkovito stanovanjsko politiko, ki bo zagotovila celostno ureditev področja. Pripraviti je treba strategijo celovite prenove stanovanjskih sosesk, ki bo upoštevala vse posebnosti the bivalnih okolij in podala smernice za trajnostni razvoj sosesk in njihovo obnovo. Nestrokovna delitev in privatizacija javnih prostorov znotraj sosesk ne sme biti dopustna. Zakon (ZVEtL) iz leta 2008 je treba dopolniti in nadgraditi tako, da bo primarno ščitil javni interes in prednostno obravnaval ohranjanje celovitih in neokrnjenih javnih površin znotraj sosesk. Vsak postopek mora temeljiti na zazidalnih načrtih veljavnih v času gradnje in takratnih finančnih modelih, voditi pa ga je potrebno po strokovnih načelih prostorskega načrtovanja.

ZA IZBOLJŠANJE RAZMER JE POTREBNA STRATEGIJA CELOVITE PRENOVE SOSESK

Na občinski ravni bi moral vsak občinski prostorski načrt (OPN) obravnavati zaključena območja sosesk s podrobnimi načrti za obnovo, soseske pa opredeliti kot enovite urbanistične enote na podlagi zazidalnih načrtov veljavnih v času gradnje. Za vsako sosesko posebej (saj posameznega modela ni mogoče uporabiti za vsako situacijo) je potrebno določiti skupna merila in pogoje za posege v prostor, oblikovanje objektov, dopustne posege na/v obstoječe objekte, prometno urejanje itn., veljavna za celotno območje. (Kavčič, J. 2015)  Vključevati bi morali tudi dolgoročno strategijo za ponovno vzpostavitev vizualne enotnosti in pristnosti, tako posamezne zgradbe kot celotne soseske.

Pomanjkanje prostora za interakcijo prebivalcev se odraža v ohlapnih skupnostih in slabo razvitem občutku pripadnosti, kar ima za posledico odsotnost skupne vizije glede upravljanja in razvoja sosesk. Zato soseske potrebujejo posodobitev javnega programa z vsebinami, ki ne povzročajo hrupa, in vzpostavitev skupnih prostorov za prebivalce, ki se bodo uporabljali za neformalno druženje, kot so lokalni klubi itd. Ker sodobni način življenja omogoča delo od doma, bi bilo smiselno oblikovati skupne pisarniške prostore (coworking), študijske sobe, prostore za medgeneracijsko sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj itd. V skladu s sodobnim trendom spodbujanja trajnostne mobilnosti, katere pomembna oblika je kolesarjenje, bi bila znotraj sosesk smiselna ureditev varnih kolesarnic z zagotovljenim servisom. 

TRNOVSKI BLOKI

Nujno je vzpostaviti nov model upravljanja stanovanjskih sosesk, ki bo zagotavljalo ohranitev skladnega videza celotnih zaključenih območij: usklajeno upravljajnje vseh objektov in redno vzdrževanje javnih/skupnih površin. Trenutna ureditev, ki omogoča, da vsako stavbo ali celo njen del (kjer je več vhodov v eno stavbo) upravlja drug upravnik stavbe, tega ne zagotavlja. Logična rešitev bi bila uvedba ene organizacije za upravljanje celotne soseske.

Labour Heartlands, 30. September 2019: The Vienna model – a blueprint for social housing in the 21st century: https://labourheartlands.com/the-vienna-model-a-blueprint-for-social-housing-in-the-21st-century/

PRVI KORAK DO IZBOLJŠANJA

Problem pomanjkljive zakonodaje in odsotnosti nadzora nad posegi  v soseskah bi lahko do neke mere odpravila že večja stopnja odgovornosti vsakega posameznika do prostora in težnja po življenju v okolju, ki bi omogočalo udobno, varno in kakovostno življenje. Študija značilnosti kvalitetno izvedenih projektov celovite prenove večstanovanjskih stavb je pokazala, da so ključni akterji uspešnih prenov lastniki stanovanj, ki so dobro informirani in intenzivno vključeni v postopek prenove.

Vedno več ljudi se vse bolj zaveda pomena vizualne konsistentnosti posamezne stavbe. Za visoko kakovost življenjskega okolja pa je izjemnega pomena tudi skladna urejenost soseske kot celote. Stopnja osveščenosti glede tega, pa v slovenski družbi še ni dovolj visoka. Nizka je tudi stopnja zavedanja, da je vrednost vsake posamezne nepremičnine znotraj kompleksa odvisna tako od urejenosti stavbe kot od skladnosti celotne soseske.

Naša družba morala nujno ponovno premisli glede pomena skupnih dobrin in deljene lastnine (common goods and shared goods). Prizadevati si je treba za to, da bi bili odprti skupni prostori v modernističnih soseskah prepoznani kot neprecenljive vrednote. Treba se je tudi zavedati, da se vsako dejanje vsakega posameznika odraža v javnem prostoru, v našem skupnem dobrem. Vsak poseg na fasado stavbe pomeni tudi poseg v širši prostor. Neprimerni posegi na zunanji ovoj večstanovanjske stavbe negativno vplivajo na vizualno podobo celotnega objekta in posledično znižujejo vrednost premoženja vseh lastnikov. Iznakažen objekt povzroči degradacijo širšega območja, v katerem se stavba nahaja. Na tak način posameznik sicer zadosti lastnim potrebam, vendar le pogojno. Sebičen poseg ima namreč uničujoče posledice na skupno dobro v obliki javnega odprtega prostora. Zato je vsakršne posege v prostor dopustno izvajati le v okviru dogovorov in predpisov.

Prebivalci in uporabniki sosesk se morajo zavedati svoje lastne “moči” v smislu zagotavljanja in ohranjanja kakovosti življenskega okolja. So prvi, ki lahko s svojim ravnanjem občutno prispevajo k izboljšanju okolja v katerem živijo ali delajo. Vendar pa se vsak moral zavedati tudi možnih negativnih posledic svojih dejanj, če so le-ta škodljiva za podobo skupnega prostora ali stavbe, in posledično okolice v celoti. Za dobre rezultate je potrebno postopati pravilno.

To je mogoče le, če veš, kako.