Ob vzhodni mestni vpadnici, povsem ob ljubljanski obvoznici, je med Zalo\u0161ko cesto in obre\u017eji reke Ljubljanice, zrasla ena zadnjih dru\u017ebeno na\u010drtovanih prostorskih ureditev, ki so se gradile v Ljubljani, soseska Fu\u017eine. Na\u010drtovana je bila \u017ee leta 1968, gradnja pa se je za\u010dela \u0161ele deset let kasneje in je trajala vse do leta 1988. V najve\u010dji stanovanjski soseski v Ljubljani, kjer je bilo zgrajenih pribli\u017eno 4500 stanovanj, danes \u017eivi okoli 13.500 ljudi.<\/p>\n\n\n\n
V neposredni sose\u0161\u010dini Fu\u017ein stoji renesan\u010dni grad, v katerem ima prostore Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Po vzhodnem robu soseske poteka sprehajalna pot Pot spominov in tovari\u0161tva ali Pot ob \u017eici (POT), speljana po trasi bode\u010de \u017eice, ki je Ljubljano obdajala med 2. svetovno vojno. POT sosesko povezuje z zelenim zaledjem gri\u010da Golovec. <\/p>\n\n\n\n
urbanizem:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ureditveni koncept soseske, ki so ga zasnovali Boris Novak, Stanko \u0160tor in Milena Maca Darja Horvic \u0161e sledi generalnemu urbanisti\u010dnemu planu Ljubljane. Soseska je razdeljena v tri manj\u0161e sklope, urejene okrog Rusjanovega, Brodarjevega in Preglovega trga, ki jih oklepajo nizi osem do dvanajst nadstropnih stanovanjskih blokov, obrobja posameznega obmo\u010dja so pozidana z ni\u017ejimi, trinadstropnimi objekti. Vmesni prostor je zapolnjen z javnim programom, s stavbami z dru\u017ebenimi vsebinami (\u0161ole, otro\u0161ki vrtec in dom za starej\u0161e ob\u010dane), trgovinami in drugimi storitvenimi dejavnostmi, po\u0161ta in banka. Motorni promet poteka le po obodu naselja. Urbanisti\u010dni na\u010drti so predvidevali izgradnjo podzemnih gara\u017e, ki pa niso bile izvedene. Ve\u010dina parkirnih prostorov je urejena na terenu ob lokalnih cestah, v sklopu soseske je zgrajenih tudi nekaj tro-eta\u017enih gara\u017enih objektov (K+P+1), monta\u017ene gara\u017ee Triplex arhitekta Savina Severja. Notranjost naselja je rezervirana za pe\u0161ce; obmo\u010dje je prepleteno s pe\u0161potmi, odprtimi javnimi in zelenimi povr\u0161inami, ki segajo prav do bregov Ljubljanice, kjer so urejena otro\u0161ka igri\u0161\u010da in prostori za rekreacijo.<\/p>\n\n\n\n arhitektura:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Posamezni objekt visoke gradnje (P+8 in P+12) tvorita dve simetri\u010dni lameli, ki sta povezani s skupnim komunikacijskim jedrom, na katerega so vezani notranji hodniki. Stanovanja so dostopna iz notranjega hodnika, zato je ve\u010dina bivalnih enot enostransko orientiranih. <\/p>\n\n\n\n Arhitekturo stanovanjskih objektov zgrajenih v 1. fazi, je zasnoval Vladimir Brezar (roj. l.1935), ki je znotraj tehnolo\u0161kih omejitev veliko pozornosti namenil izpeljavi \u010dimbolj funkcionalnih, uporabnih tlorisov. Stanovanja, ki naj bi zadovoljila potrebe \u010dim \u0161ir\u0161e mno\u017eice ljudi, so bila zasnovana skladno s takrat veljavnimi prostorskimi predpisi in minimalnimi standardi za uporabne prostore povzetih po skandinavskih in nem\u0161kih vzorih. Gradnja 1. faze fu\u017einskih blokov je bila izvedena s sistemom na mestu litega betona v tunelskih kovinskih opa\u017eih z enotnim razponom med pre\u010dnimi nosilnimi zidovi \u2013 3.60m, kar je omogo\u010dalo hitro in u\u010dinkovito, pa tudi racionalno in funkcionalno gradnjo. \u017dal pa se uporaba togega sistema gradnje odra\u017ea v tlorisnih re\u0161itvah: vsa stanovanja, od enosobnega do pet sobnega, imajo dnevno sobo enake velikosti, cca. 18m2. <\/p>\n\n\n\n Nadaljne faze izgradnje soseske Fu\u017eine so bile izvedene v sistemu POP, ki je dopu\u0161\u010dal prosto oblikovanje prostora, prilagajanje razli\u010dnim velikostim in strukturam stanovanj in spremenljivim potrebam stanovalcev. Manj\u0161a stanovanja so enostransko osvetljena, ve\u010dje pa dvostransko.<\/p>\n\n\n\n Fasade<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n ocena trenutnega stanja:<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u010dlanek: Resni\u010dne Fu\u017eine_Jo\u017ee Kav\u010di\u010d, Urbani izziv, l. 2015<\/p>\n\n\n\n