{"id":328,"date":"2019-09-16T20:34:23","date_gmt":"2019-09-16T19:34:23","guid":{"rendered":"http:\/\/kajathemetest.home.blog\/?page_id=328"},"modified":"2020-11-30T22:51:36","modified_gmt":"2020-11-30T22:51:36","slug":"abstract","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/abstract\/","title":{"rendered":"UVOD"},"content":{"rendered":"\n

Ljubljana ima danes ve\u010d kot 288.000 prebivalcev. Skoraj polovica jih \u017eivi v modernisti\u010dnih soseskah, zgrajenih v obdobju od sredine 60-ih do konca 80-ih let 20. stoletja. Ustvarjene so bile z visoko stopnjo tehni\u010dnih znanj, z odli\u010dnim ob\u010dutkom za estetiko in z veliko empatije za potrebe obi\u010dajnih ljudi, dru\u017ebene odgovornosti. Pri na\u010drtovanju so bila uporabljena uporabljena normativna izhodi\u0161\u010da oz. bivalni standardi razviti v skandinavskih de\u017eelah, ki \u0161e danes zagotavljajo trajnostni model stanovanjske gradnje, kot ga uveljavlja Evropska Unija. Stanovanjske soseske, v katerih so stavbe z inovativnimi re\u0161itvami stanovanjskih tlorisov skrbno ume\u0161\u010dene v velike javne zelene povr\u0161ine, nam omogo\u010dajo spoznavanje tistih lastnosti grajenega okolja, ki so bistvene za prijetno bivanje. Nekatere od njih so bile zaradi svojih izjemnih arhitekturnih in urbanisti\u010dnih zna\u010dilnosti opredeljene kot specifi\u010dna obmo\u010dja mesta in kot bistveni gradniki ljubljanske identitete.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n
\n

\u0160I\u0160ENSKA SOSESKA \u0160S-6: stolpnice ume\u0161\u010dene med velike parkovne povr\u0161ine
<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Dana\u0161nje razmere v ljubljanskih stanovanjskih soseskah so precej \u017ealostne: neusklajeni posegi v zunanjost objektov in neprimerna uporaba skupnih zunanjih povr\u0161in so iznakazili tako vizualno podobo posameznih stavb kot skladnost celotnih sosesk. \u010ceprav so bile nekatere soseske prepoznane za arhitekturno oz. naselbinsko dedi\u0161\u010dino in vpisane v register kulturne dedi\u0161\u010dine, je pojav degradacije prisoten povsod.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
NASLOVNICA KNJIGE TOWARD A CONCRETE UTOPIA<\/sub><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Kvalitete stanovanjske arhitekture in urbanizma iz obdobja modernizma je strokovna javnost \u017ee prepoznala. Leta 2018 so bili izjemni dose\u017eki jugoslovanskega modernizma, med katerimi je pomemben del predstavljala tudi slovenska arhitektura iz tega obdobja, dele\u017eni pozornosti mednarodne skupnosti na razstavi \u2018K betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1945 \u2013 1980\u2019<\/em> v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, ZDA. <\/p>\n\n\n\n

\u0160e vedno pa je potrebno ozave\u0161\u010danje splo\u0161ne javnosti o kvalitetah urbanizma in arhitekture, ki so vgrajene v soseske iz iz obdobja modernizma. Dobro premi\u0161ljene ureditve prostornih odprtih javnih povr\u0161in in celovito urejena stanovanjska naselja bistveno prispevajo h kvaliteti bivalnega okolja. Za visoko kakovost bivanja je poleg dobre arhitekture prijetna okolica nepogre\u0161ljiva. Vsaka ljubljanska soseska, predstavljena v poglavju “\u0161tudije primerov”, bi lahko postala primer dobre urbanisti\u010dno-arhitekturne prakse.<\/p>\n\n\n\n

Ljubljanske moderisti\u010dne soseske ne predstavljajo le slovenske urbanisti\u010dno-arhitekturne dedi\u0161\u010dine, temve\u010d bogatijo tudi evropsko dedi\u0161\u010dino kulturne raznolikosti. Nekatere od njih predstavljajo ikone mesta, druge so nekoliko manj izstopajo\u010de, vse pa imajo klju\u010dno vlogo pri zadovoljevanju osnovnih potreb stanovalcev. Zato je nujno, da jih vzdr\u017eujemo in ohranjamo v \u010dimbolj\u0161em stanju, kot vitalne in perspektivne mestne predele.<\/p>\n\n\n\n

Projekt je nastal z namenom \u0161ir\u0161i javnosti predstaviti vrednote modernisti\u010dne bivanjske dedi\u0161\u010dine. Da lahko prebivalci in vsi ostali uporabniki soseske ustrezno vrednotijo kvalitete posamezne stavbe ali celotnega naselja, morajo znati te kvalitete videti, prepoznati. To je klju\u010dnega pomena za pravilen odnos do njihove lastnine in prostora kot celote. Za vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnega \u017eivljenjskega okolja pa so pomembna tudi\/predvsem ravnanja vsakega posameznika, ki se odra\u017eajo v javnem prostoru, vklju\u010dno z ustrezno\/namensko uporabo skupnih povr\u0161in.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

SOSESKA BS-7 _ RUSKI CAR: modernisti\u010dne soseske omogo\u010dajo prepoznavanje za prijetno bivanje bistvenih lastnosti grajenega okolja. <\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju je predstavljenih \u0161est najbolj prepoznavnih ljubljanskih stanovanjskih sosesk, njihove kvalitete in te\u017eave, s katerimi se prebivalci dnevno soo\u010dajo, ter razlogi za nastalo situacijo. V poglavju \u2018navodila za uporabo\u2019 ali kako pravilno postopati <\/em>je problematika razdelana po posameznih elementih, ki oblikujejo urbano grajeno okolje.<\/p>\n\n\n\n

Poznavanje prostorske problematike in nabora mo\u017enosti, kako ustrezno ravnati, lahko  prispeva k (postopni) pozitivni preobrazbi stanovanjskih sosesk, ve\u010dinoma degradiranih zaradi \u0161iroko raz\u0161irjenih neustreznih praks upravljanja in vzdr\u017eevanja objektov ter neprimerne uporabe skupnih odprtih povr\u0161in, v privla\u010dna kakovostna urbana obmo\u010dja.  Neusklajeni posegi na stavbni ovoj in neprimerna uporaba odprtih javnih povr\u0161in v soseskah imajo uni\u010dujo\u010de posledice na pojavnost samih objektov in njihove \u0161ir\u0161e okolice. Zaradi izredno kvalitetnih urbanisti\u010dno-arhitekturnih izhodi\u0161\u010d pa bi bilo s primernimi ukrepi in prilagoditvami modernisti\u010dne soseske mogo\u010de hitro spremeniti v za\u017eelene\/interesantne predele za \u017eivljenje, prilagojene sodobnemu na\u010dinu bivanja in potrebam prebivalcev (uporabnikov), hkrati pa ohraniti njihov prvotni koncept in podobo, avtenti\u010dnost in integriteto.<\/p>\n\n\n\n

\n
<<\/a><\/div>\n\n\n\n
><\/a><\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ljubljana ima danes ve\u010d kot 288.000 prebivalcev. Skoraj polovica jih \u017eivi v modernisti\u010dnih soseskah, zgrajenih v obdobju od sredine 60-ih do konca 80-ih let 20. stoletja. Ustvarjene so bile z visoko stopnjo tehni\u010dnih znanj, z odli\u010dnim ob\u010dutkom za estetiko in z veliko empatije za potrebe obi\u010dajnih ljudi, dru\u017ebene odgovornosti. Pri na\u010drtovanju so bila uporabljena uporabljena … Continue reading UVOD<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":681,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"slim_seo":{"title":"UVOD - OHRANJANJE STANOVANJSKE DEDI\u0160\u010cINE 20.STOLETJA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ","description":"Ljubljana ima danes ve\u010d kot 288.000 prebivalcev. Skoraj polovica jih \u017eivi v modernisti\u010dnih soseskah, zgrajenih v obdobju od sredine 60-ih do konca 80-ih let 20."},"footnotes":""},"class_list":["post-328","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/328","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=328"}],"version-history":[{"count":18,"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/328\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1092,"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/328\/revisions\/1092"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/681"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kubusarhitektura.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=328"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}